Maj je mesec, ko se ob ugodnem vremenu čebele intenzivno razvijajo, izkoriščajo prve paše in že nudijo prve pridelke. Za čebelarje pa je to mesec praznovanj in ob enem obujanje spominov na nekdanje čebelarje, ki so s svojim delom in znanjem doprinesli k slovenskemu čebelarstvu velik delež strokovnosti na tem področju.
Kot vsako leto, 13. maja, smo se tudi letos spomnili obletnice rojstva našega najpomembnejšega čebelarskega strokovnjaka Petra Pavla Glavarja. Čebelarji dolenjskih društev smo se v velikem številu zbrali v soboto, 13. maja na Lanšprežu pri Trebnjem. Na pobudo predsednika Čebelarskega društva (ČD ) Trebnje in Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja ( RČZ P. P. Glavarja ) Antona Koželja smo na veliki čebelarski slovesnosti odkrili pomnike čebelarskim strokovnjakom, Jožefu Jeriču, Juriju Jonkeju in Franu Levstiku.. Slovesnost se je pričela z mašo, ki jo je v kapeli sv. Jožefa, v kateri je pokopan Peter Pavel Glavar, daroval ljubljanski stolni prošt Jožef Lap. Za lep potek bogoslužja je poskrbel združeni cerkveni pevski zbor iz Šentlovrenca in Čateža. V nagovoru med mašo je bil Glavar izpostavljen za velikega duhovnega velikana, najpomembnejšega slovenskega čebelarskega strokovnjaka, rodoljuba, dobrotnika, ekologa in še veliko drugega. Peter Pavel Glavar nam je lahko čudovit zgled, kako je treba skrbeti za zdravo hrano in varovati prave zaklade.
Zaradi dežja se je slovesnost nadaljevala v dvorani poleg kapele. Slovesnost so spremljali številni praporščaki s čebelarskimi prapori dolenjskih čebelarskih društev.
Prošt Jožef Lap je bil blagoslovil nov prapor ČD Trebnje, na katerega je občinski trak obesila trebanjska županja Mateja Povhe, za njo mirenski župan Dušan Skerbiš, Franja Udovič v imenu MIGS Štefan Železnik s. p. in Anton Koželj kot predstavnik Čebelarstva Koželj in Čebelarskega muzeja Koželj. Ob tem so vsi povedali nekaj besed in prebrali darovalce žebljičkov za prapore. Ob tej priložnosti sta spregovorila Anton Koželj in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. Prapor je razvil najstarejši član ČD Trebnje Lado Stopar, nato pa ga je izročil novemu praporščaku Stanetu Horvatu.
Nato je potekal blagoslov spominskih obeležj, trem pomembnim čebelarskim strokovnjakom, ki so delovali na območju RČZ P. P. Glavarja: duhovnikoma Juriju Jonkeju in Jožefu Jeriču ter pisatelju Franu Levstiku. Vsi trije pomniki so postavljeni v Glavarjevem drevoredu, poleg Emila Rotschütza in Petra Pavla Glavarja, v ozadju pa jim rastejo lipe. Prošt Jožef Lap zaradi močnega naliva blagoslov opravil kar iz dvorane.
Njihove zasluge za slovensko čebelarstvo so obrazložili predsedniki ČD. Jure Majerle iz Kočevja je predstavil Jurija Jonkeja (1777- 1864), ki se je deloval v njihovih krajih in poskrbel za pospeševanje čebelarstva na Kranjskem . Tomaž Marolt iz ČD Velike Lašče je je predstavil njihovega rojaka Frana Levstika (1831- 1887), kot pisatelja, pesnika, dramatika, jezikoslovca, političnega publicista in tudi čebelarja.
Predsednik ČD Stična Anton Kastelic, je o Josipu Jeriču povedal, da je bil rojen 28. februarja 1823 na Gradišču nad Stično, umrl 12. junija 1888 v Šentvidu na Koroškem in je pokopan v Ljubljani. Ob dušnemu pastirstvu se je posvečeval kmetovanju in čebelarjenju. Bil je eden od ustanoviteljev Kranjskega društva za umno čebelarstvo (1873), do leta 1876 podpredsednik, in potem do leta 1882 predsednik društva. Željo po pisanju in ljubezen do čebel je združil v pisanju in urejanju glasil. Bil je urednik prve slovenske čebelarske revije Slovenska čebela (1873- 1882). Leta 1882 je postal urednik in izdajatelj Slovenca. Zanj je sestavil program po katoliško- krščanskem načelu in ga pozneje pod geslom Za vero, dom, cesarja! Izdajal tudi kot dnevnik. Bil je zaslužen za ustanovitev Katoliške bukvarne, Katoliške tiskarne in Katoliškega tiskovnega društva, v katerem je bil od leta 1887 do smrti.
Anton Koželj je predstavil pripravo na slovesnost, njen namen in pomen.
V imenu Glavarjevih rojakov iz Komende je o hoji po Glavarjevi poti spregovoril njegov rojak Jožef Pavlič.
Program je v dolenski narodni noši povezovala prof. Jožica Gruden Ciber. Prireditev je tudi v dvorani polepšal cerkveni pevski zbor Šentlovrenc – Čatež. Folklorna skupina Večerna zarja iz Velikega Gabra pa je zaplesala splet starih dolenjskih plesov. Po prireditvi smo uživali v prijetnem razpoloženju ob domačem pecivu in cvičku.
Joži Pevec