Tako kot vsako leto, smo se tudi letos, prvo soboto v oktobru, člani ČD Stična odpeljali na izlet, tokrat na Kras.
Po predvidenem programu, ki ga je pripravila naša članica in ČT-vodnica Joži Štrempfelj, smo se najprej odpeljali v Štanjel, kjer smo si ogledali grad Štanjel, cerkev sv. Danijela, najstarejšo hišo na Krasu, se sprehodili po Ferrarijvem vrtu in občudovali stvaritve slavnega urbanista in arhitekta Maxa Fabianija, ki je v obdobju med obema vojnama terasasto zasnoval Ferrarijev vrt, po strukturi starega Štanjela. Na terasah so zasajeni zelenjavni in cvetlični vrtovi, drevje je bilo večinoma sredozemski vrst. Seveda ni pozabil na čebelnjak, saj čebele skrbijo za življenje rastlin. Arhitekt je s tako tradicionalno gradnjo za kraško pokrajino in vnesenimi elementi tistega časa, postavil kulturni spomenik državnega pomena.
Od tukaj smo pot nadaljevali v slikovito kraško vas Pliskovica, do kamnoseškega mojstra Jerneja Bortolato, ki izdelke oblikuje predvsem iz Kraškega kamna-apnenca, pri čemer izhaja iz tradicionalnih oblik in iz funkcionalnosti.
Le nekaj sto metrov naprej, tudi v Pliskovici, je čebelarstvo Petelin, ki se ukvarja s prevoznim čebelarstvom, čebelarskim turizmom in vzrejo matic. Čebelarka ga. Irma, ki nas je na poti sprejela, nas je popeljala v center vasi, kjer je latnik evropskega prijateljstva. Trte so bile zasajene v času vstopa Slovenije v EU. Vsaka trta ima botra iz države, ki je že bila v EU. Naprej nas je peljala še do vaškega vodnjaka zgrajenega v času Marije Terezije, ki je dala odlok, da mora imeti vsaka kraška vas zaradi vodo-oskrbe vodnjak. Iz tistih časov so vidni tudi kraški spahnjenci, to je prizidek črne kuhinje, ki je krita s skrili (varnost pred požari). Po zanimivem ogledu nas je vodila v njihovo predstavitveno sobo, kjer smo bili pogoščeni z njihovimi izdelki in strokovnim predavanjem. Vprašanja , debate in pokušine bi se še vlekle, vendar je nas že priganjal čas za kosilo, ki smo ga imeli v Braniku pri Mlinu, tam nas je pozdravil znani čebelar in tajnik ČD Šempeter, Boris Birsa. Po dobrem kosilu smo se odpeljali še na zadnjo destinacijo – ogled Vipave in njenih zanimivosti. Lokalna vodnica Jana nas je popeljala do izvirov reke Vipave, mostov in drugih zanimivosti Vipave, do sarkofag na pokopališču.
Prijetno utrujeni, polni novih spoznanj, smo se srečno vrnili domov.
Joži Štrempfelj